Urbana naselja in gostinski lokali zaradi obratovalnega časa običajno nikakor ne morejo najti skupnega jezika, zato tržne inšpektorje ne presenečajo številne pritožbe in prijave stanovalcev zoper obratovanje lokalov, ki so najpogostejše prav v poletnih mesecih. Med njimi so tudi takšne, ki se večkrat nanašajo na isti lokal in ki se izkažejo za upravičene, saj inšpektorji pogosto preverjajo spoštovanje pravilnika o dovoljenem obratovalnem času ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Sprva nastopijo kot gosti, ko jim brhke natakarice postrežejo, pa se uradno predstavijo. Inšpektorji so prijavili 228 gostincev sodnikom za prekrške (posamezne celo večkrat), ker so poleti prepozno zapirali vrata. No, ob tem je tudi res, da turizem in zgodnje zapiranje gostinskih lokalov nimata kaj dosti skupnega. Povsem druga stvar pa je, da bodo morali pred sodnike za prekrške tudi tisti gostinci, ki si neomejeno obratovanje pred prazniki tolmačijo čisto po svoje in k uradnim praznikom prištevajo še nekakšne verske in celo družinske praznike. In slednji niso ravno redki, ugotavljajo inšpektorji. Pogosta kršitev gostincev je tudi neizpolnjevanje predpisanih minimalnih tehničnih pogojev; inšpektorji so zaradi te kršitve prijavili 166 gostincev. Zasebniki pogosto samovoljno spreminjajo predmet poslovanja, na primer okrepčevalnico preimenujejo v bar, in opuščajo ponudbo ter na ta način kršijo pravilnik o minimalni ponudbi za posamezno vrsto gostinskega obrata. Poleg predlogov sodnikom za prekrške smo v takih primerih morali izdati še ureditvenih 221 odločb, pravi Kladošek. Nekaj manj odločb (150) in predlogov za kaznovanje (125) pa so napisali zaradi tega, ker so gostinci začeli z dejavnostjo, čeprav še niso pridobili vseh soglasij in dovoljenj. Tudi šušmarjev, torej tistih, ki so se šli gostince popolnoma na črno, so inšpektorji zalotili več kot lansko poletje.