Novinarjem so se zdeli zabavni tudi tisti lačni in žejni pogumneži, ki so plačevali svoje račune s čekom znamenite Mice Kovačeve. Tak je bil denimo Fran Lupšek, »ki ima rad pred sabo čašo dobre kapljice in velik kos dišeče pečenke«. Moralistični novinar je seveda dodal, da mu manj kot pečenka diši pošteno delo. »Ker pa le rad dobro živi, si skuša pomagati na drug način. Te dni je prišel v Zagreb. Bil je žejen in lačen, a v žepu ni imel nobenega drobiža. Videl je, kako se v krčmi goste z jedjo in pijačo, in si mislil, čemu bi si jaz ne privoščil? Vstopil je v krčmo, se moško vsedel za mizo in naročil, kar mu je srce poželelo. Pil je in jedel, dokler ni potrošil 9 kron in 84 vinarjev. Ko se je naužil vsega dobrega in se malo pošalil še z brhko natakarico, jo je hotel skrivaj pobrisati.« A ni imel sreče, »krčmar je menda že navajen na take tičke, zato ga je zasačil prav v trenotku, ko jo je hotel odkuriti skozi vrata. Prišel je redar, ki je Lupška odvedel iz krčme naravnost v 'špehkamro'.«