Po običajno umirjenem uvodnem govoru velikega šefa Drnovška - eden od zlobnih novinarskih kolegov je po tihem pripomnil, da bi mu morali zamenjati baterije - je strankin predsedniški kandidat Sirc povedal, da bo ponovno spravil vse Slovence, če bo postal predsednik. Tone Partljič, ki je to pot igral Mišo Molk in Sandija Čolnika hkrati, mu je obljubil, da ga bodo njegovi Mariborčani podprli, saj ne bi bil prvi politični zapornik, ki je bil zaprt v Mariboru in potem postal predsednik države. Potem so se zvrstili še ugledni člani stranke in se tako hvalili, kaj je vse njihova stranka postorila na tako številnih področjih, da se je zdela izjava Jaše Zlobca, da je »razlika med LDS in drugimi strankami menda več kot očitna«, že skoraj samoumevna. Prijetnega in skoraj družinskega vzdušja ni mogel skaliti niti poglavar Sivih panterjev, mag. Dragan Černetič, ki je preudarno delovanje g. Drnovška primerjal s premikanjem naših upokojencev. Res izjemno, če ne bi potem na koncu vse pokvaril Zoran Thaler, ki se je najprej že skoraj oklical za novega zunanjega ministra - kar bi človek še nekako požrl -, potem pa kar tako na lepem Idrijo umestil na Gorenjsko. Ta neoprostljivi škandal, ki ga je povzročil gospod Thaler, ko je vedno klene Idrijčane izenačil z nekakšnimi skopuškimi Gorenjci, in to Idrijčane, ki se ujeti v zakotni rudarski kotlini že dolga stoletja bojujejo za osvoboditev izpod tiranskega primorskega škornja in ki so se vselej uspešno upirali pohlepnim notranjskim apetitom, je brez dvoma vrgel črno senco na to, drugače zgledno, prireditev. Mlačnega okusa v ustih niso mogle sprati ne brhke mladenke, ki so postregle žejnim delegatom, niti pojoči Zoran Predin. F