Kdo ne pozna mačeh, ki so se srcu in očem priljubile zlasti kot vrtne rastline. A medtem ko te gojimo le kot okrasno cvetje, je za zdravilne namene uporabna le divja mačeha oz. divja vijolica, kot ji tudi pravimo. Raste kot plevel na vrtovih in njivah, včasih pa jo uzremo tudi na travnikih in poljih. Cvete od maja skozi vse poletje. Tej brhki lepotici godi zlasti veliko sonca, tako je srečna in mi z njo, ko jo občudujemo v njeni pisani krasoti. Cvetni listi so neenaki, beli in rumeni ter vijolični, včasih tudi tribarvni. Za zdravilno rabo so primerni sveži ali posušeni nadzemni deli divje mačehe, natrgani v času cvetenja. Hitro jih je treba posušiti in hraniti v dobro zaprtih posodah. Stare zeliščarske bukve jo pogosto omenjajo. Že v srednjem veku pišejo, da je rožica, ki žene na vodo, čisti kri, lajša bolečine in spodbuja potenje.