Na začetku sta na častne sedeže na odru povabila štiri najbolj uspešne Adame in eno Evo, od dvanajstih, ki so že pred tem dobili največ glasov. Da pa bi se pri nalogah, ki sta jim jih pripravila, kar najbolje odrezali, sta med občinstvom v polni dvorani naključno izbrala spremljevalce nasprotnega spola. Janez Škrabec je moral skupaj z Rebeko Dremelj prežagati kos lesa. Peter Mankoč je dokazal, da bo po končani karieri dober učitelj in trener, Barbaro Drnač je namreč učil plavati kar po suhem. Lojze Peterle iz podarjenih in še neuigranih orglic sicer ni mogel spraviti pravega glasu, zato pa je veselo zaigral na svoje, ki jih je na naše presenečenje potegnil iz žepa suknjiča. Ker je Mojca Mavec dejala, da ji veliko pomenita vonj in dotik, je morala z zavezanimi očmi ugotoviti tri predmete, ki so jih v rokah držali brhki mladci širokih ramen. Ob asistenci svojega Adama je to opravila odlično. Tone Tiselj pa se je v svoji vlogi seveda znašel najbolje. »Tekma je moja služba,« je dejal. Ni čudno, da je, ko so na oder prinesli mrežo za gol, v hipu sestavil ekipo. V svojo mrežo pa je ujel tudi gledalce, ki so ga s svojimi glasovi izstrelili v Raj – med najbolj simpatične Slovence.