Najbolj bistvena pristojnost je ta, da se programski svet strogo drži določil, ki jih predvideva zakon – to je vrsta alinej, ki jih zdaj najbrž nima smisla vseh naštevati – in brezpogojno zahteva njihovo spoštovanje. Torej: ali bomo vsi skupaj ravnali tako, kot pravi zakon, ali pa – nič drugače. Ne predstavljam si, da bi delovali voluntaristično, samoupravno in krojili neko politiko mimo zakona. Ne! O njem je bil celo referendum. Pa tudi če bi dobil samo pol glasu večine – bil je demokratično sprejet in konec. To je temeljno merilo, tudi vodilo, za katero se bom trudil kot predsednik programskega sveta. Treba pa se je zavedati, da je televizija tako kadrovsko kot finančno gromozanski tanker. Obrniti ga ni preprosto. Že samo obrniti ga s sedanje poti je velik napor; predstavljam pa si tudi, če ga že obrnemo v pravo smer, ga zlepa več ne bo mogoče obrniti v prejšnjo. Bo pa za takšno obračanje treba veliko dobre volje, potrpežljivosti in vztrajnosti.