Mobitelu dela reklamo izjemno sposobna skupina ljudi, ki je že pred časom ugotovila, da je najboljša reklama tista, ki ni videti kot reklama, če pa je še zastonj, pa še toliko bolje. V okviru reklame, ki ni videti kot reklama, je bil projekt ptic na CD-ROM-u, reklama, ki pa je bila poceni, če že ni bila zastonj, pa je bila Mobitelova podpora projektu nove ljubljanske pediatrične klinike. Tudi če se ne menimo za pomisleke, ali tako kliniko sploh potrebujemo in tudi če se sprijaznimo s tem, da bo vsakega normalnega otroka minila še tako huda bolezen, ko bo videl, v kakšno arhitekturno pokveko bi ga radi vtaknili, je projekt zbiranja denarja, ki ga je vodila agilna politična agitatorka, podprl pa Mobitel, kar se da sporen. Moralno nedotakljive otroke pa še bolne za povrh je Mobitel izkoristil za lastno promocijo, ki jo je oblikoval v obliki oglasov, katere so javna sredstva brezplačno objavljala, Mobitel pa je del denarja, ki bi ga sicer plačal za oglase, nakazal pediatrični kliniki. Po svoje taka poteza niti ne bi bila pretirano sporna, če se ne bi izkazalo, da prej omenjena gospa agitatorka ni pripravljena sprejeti brezplačne objave oglasa za pediatrično kliniko, v katerem Mobitel ne bi bil omenjen. Osnovni interes te »lepe« igre z medvedki, ki je bila tako mojstrsko izpeljana, torej ni mogel biti dobrodelen vsaj ne za otroke.