Določba 3. odstavka 24. člena ZSRT glede določanja letnega pavšalnega zneska turistične takse v turističnem območju med drugim napotuje tudi na 4. odstavek 26. člena, ki določa, da občina pri določitvi točk upošteva vrsto turističnih gostinskih obratov, bivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju in obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno nudi turistom. Tožnica sama zatrjuje, da pri pavšalni turistični taksi ni mogoče upoštevati bivanja v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju, zato se sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Kar zadeva merilo vrste turističnih gostinskih obratov, tožnica navaja, da je to upoštevano le pri kampih, v katerih se plačuje polovična taksa za prenočevanje (2. odstavek 7. člena Odloka). Pri tem sodišče dodaja, da že ZSRT v 2. odstavku 27. člena določa, da turisti v kampih plačujejo 50% turistično takso. Po mnenju sodišča pa to ne pomeni, da bi morala uporaba tega merila iti do te stopnje, ko bi bilo vrednotenje različno za prav vse vrste turističnih gostinskih obratov. Kako naj bi bilo to merilo upoštevano (pa ni bilo) pri počitniških hišah in stanovanjih, tožnica v tožbi ne konkretizira in le posplošeno navaja primerjavo med hotelom oz. penzionom ob Bohinjskem jezeru in (pogosto brez vode) brunarico na A.. Sodišče se zato do tega ugovora ne more konkretneje opredeliti in le dodaja, da Odlok očitno vse počitniške hiše in stanovanja po kriteriju vrste obrata (objekta) šteje v enotno (eno) skupino, saj je pavšalna taksa na posamezno ležišče enaka za vse (po 400 točk – 2. točka 3. odstavka 6. člena Odloka). Neustrezna pa je tudi primerjava višine turistične takse za prenočevanje in pavšalne turistične takse z vidika ostalih stroškov, ki jih mora plačati lastnik počitniškega objekta, zaradi česar naj bi bil položaj lastnika slabši od položaja turista. Tožnica namreč ne upošteva, da turist v hotelu in v kampu v primerjavi z lastnikom počitniške hiše ali stanovanja poleg turistične takse plača tudi ceno za nastanitev, z dobljenimi sredstvi pa lastnik nepremičnine naprej pokriva ostale stroške. Poenostavljeno povedano: tudi turist plača stroške za vodo, odvoz smeti ipd.