Kranj Sto tisoč ljudi, ki vsako leto daruje kri za ponesrečene in bolne, se zaveda dejstva, da je kri nenadomestljiva. Pol stoletja je minilo, odkar je devet zasavskih rudarjev prvič darovalo kri in s tem začelo dolgoletno prostovoljno krvodajalstvo na Slovenskem. To je merilo vsega človeškega, zato so krvodajalci vredni vsega spoštovanja in priznanja, je na srečanju krvodajalcev in prostovoljcev v Kranju dejal župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Predsednik Rdečega križa Slovenije dr. Janez Remškar pa je krvodajalce imenoval najbolj trdno jedro v gibanju Rdečega križa. Poudaril je, da potrebe po krvi v Sloveniji naraščajo, zlasti odkar je bil v Mariboru odprt drugi kardiovaskularni center, tretjega na Primorskem pa bodo še odprli. Tudi krvodajalstvo se spreminja, a kot povsod v Evropi bo ostalo prostovoljno, brezplačno in anonimno. S spremembo zakonodaje smo dosegli vsaj, da je dan, ko je krvodajalec na odvzemu krvi, priznan kot bolniška odsotnost, za nadomestila pa gre kar milijarda tolarjev letno, a se še vedno zgodi kot v enem od slovenskih podjetij, da so krvodajalcem zaradi »namišljene bolniške« odbili od plače, je dejal dr. Remškar. Ugledna gosta sta na srečanju, ki so ga z glasbo poživili Mešani pevski kvartet in tamburaši ter ansambel Folklorne skupine Iskraemeco, skupaj s predsednico Območnega združenja Rdečega križa Kranj Nado Šifrer podelila priznanja najbolj vztrajnim krvodajalcem. Kar 115 je bilo letos takih, ki so kri darovali več kot 25-krat, razen tega pa so podelili še zlate, srebrne in bronaste znake ter diplome Rdečega križa 27 prostovoljcem te organizacije. In še nekaj rekordov: Vinko Meserko je kri daroval 160-krat, 100-krat jo je daroval Jože Šilar, 90-krat Martin Dacar, 80-krat Neža Jugovic (na sliki), 70-krat Janez Arhar.