2. Metodologija Ugotavljanje sprememb rabe ali pokrovnosti tal v Sloveniji ni prav enostavno opravilo. Virov, ki opisujejo rabo tal oziroma pokrovnost je precej, vendar ima večina od njih pomanjkljivosti. Med najbolj natančne uvrščamo zemljiški kataster Slovenije, predvsem njegovo digitalno obliko, za katerega skrbi Geodetska uprava republike Slovenije (http://www.gu.gov.si/). Sloj podatkov opisuje dejansko rabo tal in le pokrovnost, velika pomanjkljivost katastra pa je, da stanje, ki je zapisano v atributivni bazi podatkov ne ustreza letu, za katerega se nanaša. Med pomembne vire lahko prištevamo tudi sloj pokrovnosti CORINE LC, ki je nastal pod okriljem Evropske okoljske agencije (http://www.eea.europa.eu/), v Sloveniji je zanj poskrbela Agencija RS za okolje. Dobrih plati ima več. Podatki so bili narejeni za celotno Evropo in so med seboj primerljivi, poleg tega je bil izdelan za dve obdobji, 1990 in 2000. Slabi strani sta predvsem dve. Merilo je precej majhno, kar izključuje podrobne raziskave. Večja težava izhaja iz prejšnje in je metodološka. Spremembe, ki jih zaznamo s primerjavo obeh slojev so praktično zanemarljive, kar zagotovo ne odraža realnega stanja. Statistični urad republike Slovenije je na podlagi satelitskih posnetkov izdelal že omenjene tri sloje pokrovnosti 1993, 1997 in 2001. Ti digitalni sloji obetajo veliko, a so prav tako močno problematični. Poseljene površine so bile opredeljene naknadno na podlagi katastra stavb. Tudi metodologija in kategorije so se med leti spreminjale, še posebej v letu 1993 je veliko neopredeljenih kategorij in žal so z delom 2001 zaključili (Krevs s sod. 2004). Na voljo je še nekaj virov podatkov, tudi zelo kvalitetnih, ki pa nimajo časovne komponente (Kokalj 2004). Leta 2000 se je izdelave sloja pokrovnosti lotilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi letalskih, digitalnih ortofoto posnetkov je bil izdelan precej natančen sloj pokrovnosti, katerega so kasneje ob minimalnih metodoloških spremembah dopolnjevali. Od leta 2006 je sloj tudi brezplačno dostopen na straneh ministrstva (http://rkg.gov.si/GERK/) tako za celotno Slovenijo, kot tudi ločeno po občinah. Slednji nabor slojev za časovno obdobje 2000–2008 je bil uporabljen za ugotavljaje sprememb v rabi tal za Prekmurje in primerjalno za celotno Slovenijo. Spremembe v rabi tal za Mursko Soboto so bile ugotovljene na podlagi podatkov, pridobljenih v okviru ciljno raziskovalnega programa (CRP) "Konkurenčnost Slovenije 2001– 2006" (Regionalna primerjava spreminjanja poselitve rabe zemljišč med statističnimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzorčnih mestnih in suburbanih območjih) (Krevs s sod. 2005). V postopku smo proučili območja, za katera smo ugotovili izrazitejše večanje površine pozidanih zemljišč oziroma števila hišnih številk, med katere se je uvrstilo tudi središče proučevanega območja. Nato smo izdelali skenograme letalskih posnetkov za obdobje okoli 1991 in jih razpačili v ortofote. V čim večji meri so se uporabljali že obstoječi ortofoti, še posebej za leto 2005, ko so se uporabili v celoti. Na podlagi digitalnih ortofoto posnetkov smo za leto 1991 in 2005 zajeli izbrane kategorije poselitvene rabe zemljišč. V metodi zajema je bil omenjeni vir kombiniran s topografskimi/mestnimi kartami, za zadnji časovni prerez pa tudi s poslovnim registrom (AJPES), registrom prebivalstva in kar je najpomembnejše s terenskim preverjanjem. Prav zaradi terenskega dela, kljub temu, da je drugi nabor digitalnih ortofoto posnetkov segal v leta od 2002 do 2004, se končno stanje rabe tal nanaša na leto 2005. V območje Murske Sobote so bila vključena naslednja naselja: Černelavci, Markišavci, Murska Sobota in Nemčavci. V zajem so bile vključene kategorije iz preglednice 1.