regrute. Zaradi skrivačev in beguncev so obstajale kazni v obliki vojaške eksekucije. »Garnizirji« naj bi z brezobzirnim obnašanjem v hiši begunca dosegli, da se je javil. Obstajala je tudi soodgovornost župana in desetih najbogatejših prebivalcev občine. Francoske oblasti so z ujetimi skrivači ali dezerterji postopale skrajno kruto, saj so jih obsojali na dosmrtno delo na galejah, izgubo premoženja in pravice dedovanja. Polk se je uril v severni Italiji in bil ob novem letu 1812 poslan v Rusijo, kjer je delil žalostno usodo Napoleonove armade. Nekatere vojake, na primer nekoga iz Mokronoga, so proglašali za mrtve še sredi druge polovice 19. stoletja. Nasplošno so se varnostne razmere na podeželju, zlasti pa v prometu pod Francozi zelo izboljšale, saj so nezakonitosti na ljudski ravni ostro preganjali. Število cestnih ropov, zlasti rokovnjačev, je upadlo. Predvsem se je povečala varnost v naseljih. Poleti 1813 so bile Ilirske province vrnjene Avstriji. Za Francozi je prevzela tudi obveznost poplačil njihovih različnih dolgov. Vračala jih je s pomočjo žrebanja zadolžnic in to je trajalo nekaj desetletij. Denar so vračali prek graščinskih uradov. Prav vračanje teh dolgov je bilo pogosto vir kmečkega nezadovoljstva, tudi eden izmed povodov za znameniti kmečki upor na Igu leta 1848.41 »Tudi preprostemu ljudstvu so se dogodki, ki so bili združeni s francosko okupacijo, živo vtisnili v spomin. Dasiravno je od tistihmal legel že tretji rod v grob, vendar so se še ohranile med narodom pripovedke o napadih na francoske patrulje in blagajne ter o prešernosti francoskih vojakov, ki je dobila tu in tam izraza na slikah končnic čebeljih panjev, pomnijo še hude »fronke« (davke), ki so takrat trli ljudstvo; razen nagle obogatitve posameznikov v onih burnih letih tudi ni še prešel spomin o velikih parizarjih, ki so na njih prevažali blago, in o »štafetah« (estafette) ali brzopoštah.«42 Ilirske province pa imajo še eno plat, na katero običajno pozabljamo. Eden velikih slovenskih pesnikov, koroški duhovnik Urban Jarnik (1784–1844) iz celovškega okrožja, ki je ostalo pod Avstrijo, je bil žalosten, ker so Slovenci v dveh državah in bi se lahko zgodilo, da bi se med seboj celo bojevali in pobijali. Avstrijske oblasti so na graškem liceju, nedvomno tudi zaradi pridobivanja Slovencev