rhitekti gospodarske globalizacije so morda res mislili, da bo ta prinesla državam in človeštvu veliko dobrega. Toda danes so bolj in bolj vidne tudi njene senčne plati. Po mnenju izvedencev imajo daleč največjo korist od nje industrijski, trgovski, finančni in investicijski imperiji. Še več. Po njihovem mnenju gospodarska globalizacija spodbuja uničenje nekdanjih nacionalnih ekonomij, brezobzirno izkoriščanje naravnih zalog našega planeta, globalno monokulturo, potrošništvo, socialno razslojevanje in socialni golosek, privatizacijo in trženje zdravstva, šolstva, socialnega varstva in drugih nekdanjih javnih uslužnostnih dejavnosti, koncentracijo in politično moč globalnih igralcev in s tem demontažo demokracije, poglabljanje prepada med bogatimi in revnimi deli sveta in še bi lahko našteval. Prav tako je povsod opaziti zmago osebnega interesa nad moralo. Kapitalizem je namreč svojevrsten način gospodarjenja, ki ima za svoj votek težnjo po brezmejnem in brezobzirnem pridobivanju in bogatenju. Še pred nekaj desetletji so vodilni ljudje v gospodarstvu in bančništvu – ne samo na Vzhodu, ampak tudi na Zahodu – zatrjevali, da je dobiček dober, ne pa vse. Danes sodijo drugače. Na očitke neprizadeto odvrnejo, da ne vodijo dobrodelnih ali naravovarstvenih društev, ampak podjetja. Posebno mladi menedžerji ne poznajo skoraj nobenih moralnih zadržkov, če vidijo priložnost, kako na lahek in hiter način priti do veliko denarja. Zato se ne smemo čuditi, da zadnje čase povsod, kjer vlada neoliberalno tržno gospodarstvo ali kjer ga uvajajo, naletimo na ogorčenje državljanov in dela politikov nad »asocialnimi« lastniki in upravljavci kapitala, novimi »mafijozi« in »tajkuni« ali »nenasitnimi kobilicami«, kot je nedavno imenoval globalne plenilce predsednik nemških socialnih demokratov Franz Műntefering, ter nad demokraciji nevarno koncentracijo zasebnega kapitala. Vendar se skoraj vedno izkaže, da je mogoče le redkim priti do živega po pravni poti. Tako kot po novem spolni sprevrženci, promiskuitetneži, pornofili in pornografi določajo moralo na področju spolnosti ali o ciljih in metodah vzgoje otrok odločajo tisti, ki nimajo nobenega vedenja za neolikano ali prostaško, tako so pisali ali