S politiko se Mitja Šipek ni nikoli ukvarjal, razen toliko, kot je bilo potrebno. Še danes podoživlja življenje v stari Jugoslaviji, ko so bili ljudje revni in ponižani. "Tudi to, da so bili ljudje revni in ponižani, je obrnilo tok vojne, da je iz osvobodilnega boja nastal socialni revolt, socialna revolucija. Po vojni se je rodila krivica, kar se sicer dogaja v vsaki vojni, in to krivico še danes nosimo na plečih. Ljudje pa se niso bistveno spremenili, nič jih ni izučilo. In ni nujno, da bodo ljudje večno tako potrpežljivi, da bodo iz dneva v dan še bolj ponižani. Od lakote danes še ni nihče umrl, toda tako brezobzirno izkoriščanje ljudi, ko le ozek sloj bogati, nikakor ni opravičljivo. Seveda, vedno bodo bogati in revni, toda takšno ravnanje z najnižjim slojem lahko nekega dne spet rodi socialno revolucijo. Tega bi se danes naši vodilni morali zavedati, morali bi razmišljati, kje so meje takšnega početja. Ljudje morajo imeti možnost preživetja, eni se valjajo v bogastvu, drugi se otepajo z revščino. To pač ne more dolgo trajati. Oblast bi na to morala biti pozorna. Na eni strani kurje tatove objavljajo v časopisih, velike lumpe pa daje oblast v hišni pripor. Tako jim najbrž sporočajo: 'Beži, da ne boš kaj preveč povedal.' Tujina nas ne ceni po tem, koliko je bogatih, ampak po tem, kako so ljudje sposobni upravljati državo, sami sebe, kakšna je splošna blaginja," razmišlja Mitja Šipek.