Avtomobili nimajo smernikov ali pa jih vozniki ne uporabljajo. Stranska ogledala imajo kar zaprta. V mraku in ponoči se vozijo brez luči. Pri vključevanju s stranske ceste se zaletijo z vso hitrostjo na glavno in sploh ne pogledajo, ali kdo prihaja ali ne. Videla sva celo tovornjak, ki se je vozil po napačni strani ceste. In ničkolikokrat sva se znašla v »škarjah«. V Indiji sem veliko časa porabil za kritiziranje brezobzirnih voznikov, pa neoznačenih ležečih policajev in še kakšnih prometnih posebnosti. Med prečenjem železniškega prehoda so se tovornjaki in avtobusi zagozdili tako, da je stal ves promet. Nedisciplina voznikov je očitna. Vsako leto je na cestah mrtvih 70.000 ljudi, koliko je šele ranjenih oz. samo nesreč. Preveč, da bi sploh imeli informacije. Tako tudi midva nisva mogla brez manjših nesreč. V Manaliju je Kristina hotela prehitevati tovornjak. Nasproti je iz stranske ulice pripeljal kolesar z naloženimi plastičnimi posodami. Čeprav se je ustavila, pa kolesar ni imel zavor ali pa le-te niso delovale, in se je zaletel v avto. Na srečo brez posledic za avto in kolesarja.