Detajl v sliki kot brezobziren poseg ali…: »Izhajam iz pragmatičnega stališča, da je slika sočasno povsem konkreten tridimenzionalen objekt, hkrati pa ima vsaka slika prav tako tudi iluzionistične potenciale, je predmet nekega iluzornega prostora, ki se poraja v spletu predmetov in barvnih nanosov. Nekoč je veljalo, da predmeti ne morejo tvoriti iluzije, sam pa sem s časoma prišel do ugotovitve, da je to seveda mogoče. Ob tem je jasno, da je predmet hkrati tudi objekt. Res je, da slika z vsemi temi drobnimi detajli izgleda naslikana nekoliko vehementno, brezobzirno, hkrati pa je z njimi, naj gre za vžigalice ali pa zgolj droben pesek, vzpostavljena relacija med majhnim in velikim. Čim manjši detajl obdelaš, večji izgledajo ostali elementi slike. Če večja dela že zaradi svoje fizične velikosti na gledalca delujejo monumentalno, je pri manjših, da bi dosegli to monumentalnost, toliko pomembnejši detajl.«