zapletle. Dostave Indijancem so zamujale in že prvo zimo je med državljansko vojno v rezervatu zavladala lakota. Pomladi in poleti so začeli Indijanci v večjem številu odhajati iz rezervata in ropati okoliške kmete. V enem takšnih roparskih pohodov je skupina golobradih indijanskih mladcev enostavno pobila vso družino belih naseljencev, nato pa pobegnila nazaj v rezervat in objavila svoj podvig. To se je zgodilo 17. avgusta leta 1862. Plemenski svet je takrat, pod pritiskom množice obupanih in lačnih Indijancev, sprejel odločitev o splošni vstaji. Že v isti noči so množice oboroženih Indijancev zapustile rezervat in uničevale vse, kar jim je prišlo na pot. Ta nepričakovan napad je bele priseljence in oblasti doletel povsem nepripravljene. V naslednjih štirih tednih so Indijanci kruto pobili okoli 450 belih priseljencev ne glede na spol in starost. Na tisoče družin je prestrašeno zapustilo svoje domove. Odgovor vlade je bil oster. Na hitro organizirani odredi vojske in prostovoljcev so že v petem tednu od začetka vstaje uspeli vzpostaviti popoln nadzor nad celotnim območjem, brezobziren lov na posamezne skupine Indijancev pa je trajal vse do konca leta, ko so pobesili še zadnje vodje vstaje. Problem je ostal seveda nerešen. Novi priseljenci so še naprej prihajali v valovih, kar je povzročalo nenehne incidente in žrtve na obeh straneh. Vse pogosteje je prihajalo tudi do spopadov večjih razmer. Tako je ob obvestilu, da okoli 5000 Sujev ogroža bele naseljence severno od reke Missouri na ozemlju Dakote, general Alfred Sully tja povedel močne ekspedicijske sile, ki jih je sestavljalo okoli 2200 vojakov, vključujoč artilerijo in konjenico. Indijanci so se umaknili v gorat predel Kildeer Mountain. Z vsemi razpoložljivimi silami je general Sully 28. julija 1864 hitro odbil Indijance in jih pognal v beg. Ubitih je bilo več kot 100 Indijancev, medtem ko je imela vojska le 15 mrtvih in ranjenih. Med vsemi prerijskimi Indijanci (Suji, Čejeni, Arapaho) so napetosti neprestano naraščale in vse pogosteje so imeli glavno besedo bojeviti poglavarji. Njihovi bojevniki so napadali osamljena naselja in kmetije, kakor tudi karavane priseljencev, dlje časa pa je bilo tudi samo mesto Denver v Koloradu odrezano od vzhoda države. Hud incident se je zgodil, ko so konec leta 1864 bojeviti Čejeni pomorili celo družino priseljencev, ki je živela le petdeset kilometrov od Denverja. Državljani Kolorada so zahtevali takojšnje kazenske akcije. Nastale razmere je poskušala umiriti skupina miroljubnih poglavarjev Čejenov in Indijancev Arapaho na čelu s poglavarjem Črni kotel (Black Kettle). Sedem poglavarjev je tako odšlo na pogajanja v Denver, kjer so se sestali z guvernerjem Evansom in poveljnikom lokalne milice, polkovnikom Chivingtonom. Obljube so