Različna razumevanja tega tako različnega čustva so prisotna tudi v Psihologiji ljubezni. Že omenjeni D. Buss se za umevanje skritega mehanizma tega čustva zateče k biologiji. Par zaljubljencev mu pomeni predvsem samca in samico, osnovo zaljubljenosti pa težnja k nadaljevanju vrste. Človeški samec išče pri ženski znake sposobnosti rojevanja, ki jih zagotavljajo obline in obči znaki zdravja: sijoči lasje, oči, zobje, živahen korak. Človeška samica išče pri samcu znake, ki ji signalizirajo lastnosti blagostanja in zaščite, ki ju bo potrebovala pri vzgoji mladičev: imetje, ambicioznost, iznajdljivost, pogum, status. Morda se sprva ob taki preproščini nasmehnemo, a če dobro premislimo, to elementarno gledanje nikakor ni brez osnov. Vsem kulturnim spremembam, ki so se zgodile med razvojem družbe navkljub moramo priznati, da je splošni obrazec pogojev za intimno zvezo v bistvu res tak: ženska poudarja svojo zunanjost, moški pa svoje imetje in družbeni status. Morda se še ne zavedamo dovolj, da je tudi sodobna državna politika kot brezobziren boj za imetje in status na vseh nivojih v veliki meri pogojena tudi z omenjenim obrazcem. Namreč: samec, ki se tega boja ne udeležuje, bo imel zelo slabe možnosti za partnersko zvezo in njena zadovoljstva, podobno kot ženska, ki zanemarja svoj izgled.