Zmeraj sem bil prepričan, da "Guillaumeova afera" ni bila pravi razlog, ampak le pretveza za Brandtov odstop 4. maja 1974, kmalu po Günterjevi aretaciji. Tudi Brandt v svojih spominih navaja trditev, da samo odkritje vohuna v njegovi neposredni bližini še ne bi bil dovolj močan razlog za njegov umik, če ne bi bilo še nekaterih drugih okoliščin. Po mojem mnenju je bil kancler žrtev težav znotraj stranke SPD in krize zaupanja ter brezobzirnega boja za oblast, v katerem se je poleg finančnega ministra in njegovega naslednika Helmuta Schmidta še posebej uveljavljal Herbert Wehner. Slednji je bil eden zadnjih predstavnikov predvojnih nemških komunistov, iz partije pa so ga izključili leta 1942 zato, ker je svoje sodelavce izdal nacistom. Kot povojni socialni demokrat je bil edini višji zahodnonemški politik, ki je še izpred vojne osebno poznal vzhodnonemške voditelje, z Erichom Honeckerjem na čelu.