Ostaja pa vprašanje, zakaj bi se kdo toliko trudil z gradnjo utrjenega okopa, pa najsi bo pri Beninu ali pri Eredu? »Zid z jarkom je moral imeti verjetno določeno obrambno vlogo,« pravi Darling. Vendar se okoliščine globoko v temnem deževnem gozdu zelo razlikujejo od odprte planjave, kjer najdemo veliko večino obrambnih zidov tega sveta. »V deževnem gozdu je vidljivost vsega nekaj metrov. Metode vojskovanja vključujejo zastrupljene puščice in pazljivo plazenje nasprotniku za hrbet, ne pa konjenice in vnaprej pripravljenega brezobzirnega boja.« Pravno tako pomembno je, da so obrambni zidovi ohranjali ljudi skupaj in pod nadzorom. »Na vsem tem območju ugotavljamo, da so bile skupnosti, ki so zgradile obzidja, bolj povezane med seboj in so se dlje upirale tujcem,« razkriva Darling. Vendar pa verjame, da so imela obzidja tudi pomembno duhovno vlogo, še zlasti za ljudi, ki so prišli iz krajev zunaj deževnega gozda, zato so se ga morda še vedno bali. V skladu s tradicijo pomeni obzidje mejo med resničnim svetom znotraj in svetom duhov zunaj obzidja. Posebej jarki pomenijo nekakšno preddverje pekla. »V Angliji to označujejo z izrazom hudičev jarek, kar je v tem primeru precej podobno. To je kraj zlih duhov,« razlaga Darling.