Presušeno ledino je po Sarajevski zimi in pred Sarajevskim filmskim festivalom, od sedemnajstega do enaintridesetega julija kanil podojiti topli morski val desetega Bienala mladih Evrope in Sredozemlja, katerega čelništvo je okroglo številko in bratsko sodelovanje Rima in Sarajeva pri organizaciji bienala videlo tudi kot simbol tranzicije iz milenija in premostitev zgodovinskih konfliktov v dobro multikulturnosti. Bienale, ki se je iz panoge izključno sredozemskih mest prelevil v z evropskim predznakom krito in dodatno financirano, kaj pisano družbo mestnih in državnih odborov, že od leta 1985 skrbi za promocijo in izobrazbo mladih umetnikov. Letos je v imenu miru in sodelovanja družil okoli 700 uradnih ali »vabljenih« povečini manj od trideset let starih udeležencev, ki so prišli iz trideseterice tako redko komunicirajočih ozemelj, kot so vsaj četrtino produkcij prispevajoča Italija, Finska, Izrael, Sirija, Srbija in Črna Gora ter Kosovo, čemur je vsekakor pripisati strateški pomen. Bienale, ki se tako kot lizbonski ni mogel navezati na kak evropski kulturni projekt ali, tako kot čez dve leti atenski, na olimpijado, je letos obratoval z desetkrat manjšim budžetom od recimo rimskega, in verjetno ni samo zaradi kvalitete za tretjino zmanjšal število udeležencev. Nič hudega, obratno. Poleg bolj človeškega zaporedja, ki za razliko od prejšnjih prenatrpanih let ni jezil z vztrajnim, ampak prej z občasnim prekrivanjem dogodkov, je bienale preliminarno vzradostil tudi zaradi vsaj na en dan tempirane sočasne prisotnosti vseh udeležencev, kar bi utemeljilo njegovo skrb za druženje, predsednik organizacijskega komiteja Ibrahim Spahić pa je dražil ušesa z besedami o gastronomski delavnici ter o osi »od Kozje ćuprije do Rimskog mosta«, ki bi v centru ob Miljacki stregla s performansi in instalacijami. Bienale, katerega geslo je glasilo kaos in komunikacija, naj bi prodrl v pore mesta in zavzel ulice, predstavil novosti in inovacije, z workshopi in seminarji poudaril skupno delo in pomembnost dela mladih za Bosno, se obogatil s prepustitvijo artefaktov in arhitektonskih načrtov tudi za v mestu brez kolesarjev, skejterjev in rolerjev ključno kolesarsko stezo - v trajno last... Toliko o namerah.