Ozadje: Jean Racine (1939-1699) je izmed znamenite dramatiške trojice francoskega klasicizma (še Moličre in Corneille) najmlajši. Njegovo plodovito obdobje od leta 1664 do 1977, ko je nastalo devet tragedij (Tebaida ali bratski spor, Aleksander Veliki, Andromaha, Britanik, Berenika, Bajazit, Mitridat, Ifigenija, Fedra) in komedija Pravdači, pomeni hkrati tudi konec slavnega dramskega snovanja tega časa: Moličre je umrl leta 1673, Corneille je svoje zadnje delo, dramo Suréna, napisal leto zatem. Vrhunec tega obdobja pa je prav Racineova predelava epizode iz antičnega mita o velikem junaku in atenskemu kralju Tezeju, ki nasede poslovilnemu pismu svoje žene Fedre - na smrt zaljubljene v pastorka Hipolita -, da se je ta spozabil nad njo (tako zasnuje zaplet Evripid v tragediji Hipolit). Tragedijo Fedra je krstno uprizorila gledališka skupina l'Hôtel de Bourgogne 1. januarja 1677. Zaradi škandaloznih odzivov takratne pariške kulturniške srenje in zaradi kraljeve službe, ki mu je bila istega leta dodeljena, Racine do leta 1689, ko doživi uprizoritev njegova biblična tragedija Estera, za gledališče ne napiše ničesar, z Atalijo (1691) pa se njegov dramski opus zaključi. V SNG Drama Ljubljana je znamenito tragedijo zrežiral francoski režiser Franc sois-Michel Pesenti (1954), ki ustvarja tako eksperimentalne avtorske projekte, kakor tudi uprizoritve dramske klasike, napisal je več scenarijev in dramskih tekstov, od 1992 do 1995 je delal kot predavatelj na Oddelku za odrsko umetnost Univerze v Aix-en-Provence. Pesenti je bodisi s predstavami bodisi kot gostujoči režiser prisoten po odrih Evrope, ZDA, Japonske in Tajvana, še danes pa vodi Théâtre du Point Aveugle, ki od leta 1984 deluje v Marseillu. Pesenti je eden od mednarodno najbolj uveljavljenih sodobnih francoskih režiserjev.