Staroselski nasprotna naselitvena teorija zanemarja prejšnje naseljence in gradi na slovanski naselitvi. Vendar priznava, da za ta pojav ni neposrednih dokazov, pri posrednih pa je marsikaj bolj interpretacija kot nesporno dejstvo. Takšno teorijo so prevzeli slovenski zgodovinarji od nemških kolegov, pri katerih so se v preteklosti šolali. Pospešeno so jo uveljavljali zlasti od srede 19. stoletja, ko so Slovenci med naraščajočo narodnostno zavestjo iskali zavezništvo proti agresivnim germanskim in romanskim sosedom pri bratskih slovanskih narodih, predvsem pri južnih, za katere pa je že Cankar ugotovil, da so bolj naši bratranci kot bratje. Naselitvena teorija je dolgo gradila na famozni letnici 568, ko naj bi Langobardi spraznili prostor za tisti del slovanske zgodovine, ki je pozneje postal slovenski. Danes je jasno, da ta letnica velja približno toliko kot naselitev prosto po Finžgarju. Njegov junak Iztok je prijahal v slovensko zgodovino na iskrem konju in zelo slikovito, vendar je bil to zgolj konstrukt njegovega časa.