Ob tem je povsem neopazno in brez vsakega pompa minila 25. obletnica začetka gradnje doslej edinega elektroenergetskega objekta na jedrski pogon v tem delu Evrope, ki je niti v samem Krškem niso posebej praznovali. Gradnja krške jedrske elektrarne se je torej začela pred petindvajsetimi leti, natančneje v nedeljo, 1. decembra 1974, ko je takratni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito v precej hladnem in vetrovnem vremenu pred nekaj več kot desettisočglavo množico na polju med reko Savo in železniško progo LjubljanaZagreb položil temeljni kamen. Danes je tu postavljen temeljni kamen objekta, ki je pomemben ne le za nadaljnji razvoj Slovenije, ampak tudi drugih območij, kar simbolično kaže, kako lahko narodi v bratskem objemu ustvarjajo svojo lepšo prihodnost, je med drugim takrat dejal Tito. Po tedanjih načrtih je krška nuklearka veljala za prvo v seriji, ko naj bi v nekaj desetletjih na območju takratne Jugoslavije zraslo večje število podobnih objektov. Prvega naslednjega naj bi s skorajda isto posadko strokovnjakov in izvajalcev začeli graditi takoj po zaključku del v Krškem, kot najverjetnejši lokaciji pa so omenjali Slavonijo ter otok Vir pri Zadru. Obe lokaciji sta torej na Hrvaškem, s to republiko pa je Slovenija marca 1974 leta tudi podpisala pogodbo o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in izkoriščanja JEK, medtem ko sta pogodbo o pripravi na gradnjo takratni jugoslovanski republiki podpisali že tri leta prej.