V zgodovini bo ostalo zapisano, da prav v Murski Soboti živijo najbolj civilizirani prebivalci Slovenije. Od kod tem ljudem s tako močno poudarjeno lokalno govorico tolikšen čut za tiste drobnarije, ki delajo zgodovino, bo kajpak ostalo skrivnost. Morda tiste ravnine naredijo človeško dušo bolj dovzetno za finese, ali pa je bližina madžarskih kavarn na severu tako odločujoča. Murska Sobota je edino mesto v Sloveniji, sredi katerega stoji spomenik sovjetskim osvoboditeljem. Ne morda sramežljiva spominska plošča, kje v kotu, pozabljena in zanemarjena. Tudi ne nekaj abstraktno zvarjenega skupaj kot tista ptičja strašila sredi Ljubljane. Ne. Krepak kos kamna sredi mestnega parka, pet metrov v višino z dvema dvometrskima oboroženima kipoma spredaj in nedvoumnim napisom: »Večna slava junakom padlim v boju za svobodo in neodvisnost bratske Sovjetske zveze in Jugoslavije.« Okrog pa lepo urejene gredice, klopce, na katerih se poljubljajo zaljubljenci, in s peskom posute, ljubeče pograbljene potke, da mlade mamice lahko mimo vozijo svoje otroke. Srečno je preživel prevarano ljubezen leta 1948, verolom šestdesetih in sodobno dokončno razdejanje vseh bratskih vezi. In še tako škodoželjno oko na njem ne opazi niti enega grafita. Mejniki zgodovine so tam pač zato, da kažejo, kako je bilo. In če bodo prebivalci Murske Sobote še naprej vzdržni do mondene buldožerske histerije, bodo že čez nekaj let imeli v rokah pravi turistični biser, ki jim ga bodo zavidali v EuroDisneylandu: spomenik dvema državama, ki ju ni več, dvema armadama, ki sta zmagali v vojni, da bi ju porazila zgodovina, in enega redkih primerov solidnega socrealizma, ki stoji na svojem izvirnem mestu. In še starodaven zapis o svobodi in neodvisnosti, ki nikoli ne zastara. V tistem parku po tleh ležijo milijoni dolarjev.