teh področji, zato lahko vendarle govorimo o njihovi postkolonialni naravi. (V Diskurzu o kolonializmu je martiniški pesnik Aimé Césaire cilje in metode fašizma označil kot prav kolonializem, ki se je vrnil v Evropo!) Socializem pa naj bi bil tudi način, kako si zagotoviti politično in ekonomsko neodvisnost ter se izogniti polkolonialnemu statusu, ki ga je imela Jugoslavija pred drugo svetovno vojno. Socialistična Jugoslavija je uživala velik ugled, ker je, podobno kot mnoge postkolonialne države, nastala iz narodnoosvobodilnega boja in ker je bila podobno multietično oziroma multikulturno zasnovana kot marsikatera postkolonija. Jugoslavija je aktivno podpirala procese dekolonizacije po svetu. Osebne povezave (denimo med Titom, Nasserjem in Nehrujem) in načini, kako so različne prakse ter teorije potovale iz enega kraja v drugega, tudi niso nepomembni pri premišljevanju o mestu, ki ga je imela socialistična Jugoslavija (z njo pa tudi Slovenija) v spletu postkolonialne teorije in prakse. Eden največjih popularizatorjev afriške zgodovine Basil Davidson je svojo pot začel kot britanski oficir, zadolžen za stike z jugoslovanskimi partizani. Pozneje, zlasti tedaj, ko se je povezal z Amilcarjem Cabralom, je lahko potegnil vzporednice med partizanskim bojem v Jugoslaviji in bojem, ki ga je Cabral vodil proti portugalskim kolonizatorjem v Gvineji Bisao. Še pozneje pa se je Davidsonova grenka kritika stranpoti afriških nacionalnih držav navezovala na njegovo razumevanje razpada Jugoslavije po letu 1991. Ko so leta 1981 na Kosovu demonstrirali albanski študentje, so se mnogih taktik upora naučili od nekaterih svojih palestinskih kolegov, ki so takrat študirali na univerzi v Prištini. Izkušnji neuvrščenosti so se pridruževali nekateri razvojni in drugi gospodarski projekti, s katerimi je bila Jugoslavija, z njimi pa tudi nekatera slovenska podjetja, dejavna na globalnem Jugu (Tomos, Lesnina, Slovenijales, Emona, Gorenje, Kovinotehna, Zlatorog, Krka, Lek, Rudis, Ljubljanska banka, Iskra, Splošna plovba, različna gradbena podjeta). Iz socialistične Slovenije so v imenu razvojne pomoči med bratskimi državami kot raziskovalci in predavatelji odhajali mnogi strokovnjaki. V nasprotni smeri pa so tudi v Slovenijo prihajali mnogi študentje iz držav globalnega Juga, pa tudi od drugod – med drugim zato, ker je bil mejni režim dokaj liberalen. Leta 1970 je namreč Jugoslavija odpravila vizume 486