ratovščina Frančiškovega tretjega oz. svetnega reda iz Gorice se je končno spet srečalo s slovensko bratsko skupnostjo iz Nove Gorice, da bi skupaj doživeli trenutek bratstva in molitve. V nedeljo, 13. januarja, se je naša skupnost kljub mrzlemu in sivemu vremenu skupno z deželnim svetom gibanja odpravila k slovenski skupnosti na Kostanjevico: čudovite jaslice, postavljene v mali cerkvi Oznanjenja po vzoru jaslic sv. Frančiška z votlino pod oltarjem, so se dotaknile našega srca. Od tod smo šli skupno s slovenskimi brati in sestrami na Sveto Goro, kjer smo doživeli močan trenutek bratske molitve: zbrali smo se ob vstopu v cerkev, kjer smo prebrali odlomek iz frančiškanskih virov o jaslicah v Grecciu. Del odlomka smo prebrali v italijanščini, drug del pa v slovenščini, toda zavedala sem se, da smo govorili isti jezik, jezik vere. Ko smo prišli do točke, kjer piše, da “številni bratje, možje in ženske so prišli v prazničnem vzdušju s svečami in svetilkami, pač po svojih zmožnostih, da bi razsvetlili tisto noč... ”, smo doživeli močno čustvo, saj smo videli, da smo bratje in sestre, Italijani in Slovenci, redovniki in laiki, ki hodimo po cerkvi, oviti v tišino in poznopopoldanski zimski polmrak, ki ga je osvetljevala le medla svetloba sveč, s katerimi smo hodili naproti Detetu v