Najboljše štiri klube lige NLB odločilni boji čakajo šele čez dobre tri tedne, ko bo v Beogradu zaključni turnir. Preostalih osem je nastope končalo prejšnji teden, tudi vsi trije iz Slovenije, katere klubska košarka je v primerjavi s tekmeci iz nekdanjih bratskih republik v regionalnem tekmovanju naredila nov korak v napačno, vzvratno smer. Osma sezona jadranske lige v rednem delu v primerjavi s prejšnjimi leti ni prinesla nič bistveno novega: odkar so se tekmovanju pridružili srbski klubi, v njej izrazito dominirajo, vselej se med najboljše prebije tudi en hrvaški klub, lanski preboj Uniona Olimpije pa je bil očitno bolj ali manj preblisk, ki v letos veljavnem sistemu sploh ne bi bil mogoč, saj so se Ljubljančani med najboljše prebili s petega mesta oziroma z zmago v četrtfinalu, ki ga od letos zaradi pomanjkanja terminov ne bo več. Seveda terminov ne primanjkuje ne zmajem ne drugima slovenskima kluboma, ki bi morebitne zaostale tekme lige UPC po potrebi lahko igrali tudi vsak dan, pač pa tistim, ki niso bili bistveno bolj uspešni samo v jadranski, ampak tudi evropski konkurenci. Predvsem to velja za Partizana, ki je v 26 krogih rednega dela utrpel le tri poraze, obenem pa iz tedna v teden na kolena spravljal tudi velikane evropske košarke, kar mu je prineslo uvrstitev v četrtfinale evrolige. Drugo izhodišče je pripadlo Hemofarmu, čeprav so farmacevti pred sezono oklestili proračun, njihov edini tujec pa je slovenski branilec Nebojša Joksimovič. Včasih stvari res niso logične: privošči si ga lahko moštvo iz Vršca, ki ima - tako kot Partizan in razen Cibone vsi drugi klubi - nižji proračun za igralce kot denimo Olimpija, za katero je bil v preteklih letih predrag. O kvaliteti tako njega kot moštva, pri katerem začenja v prvi peterki, pa veliko pove podatek, da ga čaka še zaključni turnir osmerice v evropskem pokalu. Pa ne samo njih, liga NLB bo imela tam dva predstavnika, saj je konkurenco presenetil tudi Zadar, ki pa mu ciljev v jadranski konkurenci s petim mestom ni uspelo izpolniti. Pred njim sta bila namreč Crvena zvezda, čeprav je moštvo sestavila povsem na novo in se večji del sezone ubadala s številnimi poškodbami, in Cibona, ki si je s tem verjetno podaljšala igranje v evroligi vsaj še za eno leto. Če sta Partizan in Hemofarm pokazala, kako rezultate prinaša kontinuirano delo z doma vzgojenimi igralci, sta Zvezda in Cibona pokazali, da so mogoče tudi bližnjice, za katere je treba odvezati mošnjiček. Olimpija, ki je realno edina merila v zgornji del lestvice, trenutno ni sposobna slediti ne prvemu ne drugemu receptu, saj že lep čas ni vzgojila nobenega vrhunskega igralca, prav tako pa ji letos nič ni pomagal višji proračun kot v zadnjih letih. Krka in Helios si zaslužita boljšo oceno, saj sta z bistveno nižjim proračunom zbrala samo eno oziroma dve zmagi manj. Kar pa celotne slike nikakor ne reši, saj je bila Slovenija na nacionalni lestvici zadnja, vse udeležene države pa so imele vsaj po enega predstavnika pred vsemi tremi slovenskimi klubi: Srbija tri od štirih, Hrvaška dva, črnogorska Budućnost in Bosna pa sta zavzeli zlato sredino, ki je za slovenske klube trenutno samo pobožna želja. Prav zato bodo argumenti za posebno povabilo za tretji slovenski klub v ligi na precej trhlih nogah.