Verjetno bi v novejši zgodovini mednarodne politike težko našli politika, ki bi se znašel v tako absurdnem položaju, kot se je to zgodilo slovenskemu premierju Borutu Pahorju v primeru arbitražnega sporazuma o reševanju mejnega spora s Hrvaško. Poskušajte se spomniti vsaj enega premierja, ki bi o pravilnosti politične odločitve, dosežene v dogovoru s kolegom druge države, moral prepričevati ne samo domačo opozicijo, široko javnost in »nestrankarske« kritične razumnike, lastne koalicijske partnerje, ampak celo stranke sosednje države, njeno javnost, njen parlament. Njegova misija v Zagrebu je bila bratska pomoč premierki Jadranki Kosor pri prepričevanju tamkajšnje politične srenje, da Slovenci nimajo namena prepeljati Hrvatov žejnih čez vodo Piranskega zaliva.