Ta letala so lahko zelo nevarna. Vzamejo plinske bombe, nanje privežejo dva kilograma eksploziva kot inicialno kapico, vse skupaj pa obložijo s koščki razrezanih plugov. Takšne naprave imajo strašno rušilno moč. Vendar imajo Hrvati tudi mige, videl sem jih. Osem je bilo sestreljenih. Ne vem, od kod jih imajo. To, da tukaj še niso bombardirali, je plod dogovora med Miloševićem in Tuđmanom. Toda ko bo prišel čas in ko se bo oblast v Srbiji močno zamajala, ne izključujem možnosti, da bodo kot »bratsko pomoč« tukaj spustili nekaj bomb, da bi v Srbiji prišlo do nove homogenizacije, to pa bi podaljšalo tudi življenje oblasti v Zagrebu. Prepričan sem, da bo tarča takšnega podviga Novi Sad, ne Beograd, ker bi z bombardiranjem Beograda Milošević preveč zamajal svoje temelje. Zanj bi bilo najpreprostejše, če bi bila cilj Vojvodina, saj bi tako množice mobiliziral z izgovorom, da je Srbija neposredno napadena, ne bi pa imel nobenih žrtev, saj smo tukaj tako ali tako opozicijsko razpoloženi. Na zadnjih volitvah je 63 odstotkov državljanov Vojvodine glasovalo proti Miloševiću in tega gotovo ni pozabil. Ljudje tukaj, v Vojvodini, se zavedajo, da Miloševiću več pomeni ena sama kljuka na vratih njegove vile, ki meri 300 kvadratnih metrov, kot pa 100.000 Srbov.