Čeprav se doktrina, ki v primerih slabitve pridobitev revolucije določa intervencije bratskih držav v katerikoli od članic sovjetskega bloka, imenuje prav po Brežnjevu, je menda ta do zadnjega stavil na politično prepričevanje in začel o invaziji resno razmišljati šele konec junija, ko je češkoslovaško društvo pisateljev objavilo manifest Dva tisoč besed , v katerem so obsodili stranpoti socializma. Manifest je vznejevoljil celo Dubčka, ljudstvo pa ga je navdušeno sprejelo. Tretjega avgusta so blokovski veljaki v Bratislavi še zadnjič pritisnili na češkoslovaškega kolega, naj odpusti najbolj zagrizene reformatorje, med njimi notranjega ministra, direktorja radia in televizije ter druge, v stranišču pa so slovaškemu komunističnemu voditelju Vasilu Bilaku, ki je trdno stal na strani Moskve, v žep na skrivaj že vtaknili prošnjo za bratsko pomoč pri spopadu s protirevolucijo. Trinajstega avgusta je Leonid Brežnjev Aleksandru Dubčku po telefonu očital, da ni uresničil sklepov iz Bratislave, in ker se tudi po tem ni zgodilo nič, je nastopil čas za »brate«.