V bistvu me je brat že od majhnega spodbujal h glasbi, gledal sem ga, kako vadi kitaro, in mu medtem težil z bobnom, po katerem sem neumorno udrihal, vozil me je s seboj v studio, kar je bilo zame še posebno fascinantno, itd. V osnovni šoli sem nato v glasbeni šoli začel igrati klarinet, ko pa mi je brat na koncu osmega razreda kupil bobne, me je povsem zapečatil glasbi. Naredil sem skupino, s katero smo že igrali naokoli. V srednji šoli me je potem Robert povabil v svojo spremljevalno skupino, kar sem seveda brez oklevanja sprejel, igranje je nato počasi začelo preraščati tudi v ustvarjanje. Prvič sem pri nastanku glasbe sodeloval ob ustvarjanju soundtracka za film Stereotip. Zdaj pa je bratska naveza že povsem utečena.