Na kosmate črne brenclje me je opozorila branjevka na tržnici, pri kateri sem moral kljub štirim drevesom češenj na domačem vrtu kupiti prva dva kilograma letošnjih sočnih, svežih, sladkih, mesnatih, rdečih ... Pohvalila se je, da so njim obilno obrodile. Ma, kako? Mi imamo na štirih drevesih samo osem češenj, sem ji odvrnil. Vrtala je: imate čebele? Letos jih nismo videli. Imate čmrlje, je vztrajala. Na, zdaj! Kaj jo brigajo čmrlji, sem si mislil in gledal zabodeno skoznjo. »Mi smo si omislili baterijo (misleč na bataljon ali nekaj podobnega vojaški enoti) čmrljev, ki smo jih kupili v italijanski agrariji. Če imaš nasad češenj, jih ne moreš prepustiti čebelji usodi. Kdo bo oplodil češnje? Veter že ne!« Če hodite te dni po tržnici in vidite pri branjevki kup rdečih, okroglih sadežev, vam bo takoj jasno. Če nima čmrljev, ima čebele in če še teh ne, ima vsaj kakšne muhe ali komarje, kajti z vetrom vam pri češnjah ne uspe.