Med žičnicami jo mahnite proti severu, najprej po prostranem travniku, kjer se poleti pase veliko živine, jeseni pa le še kak trop ovac. Nadaljujte toliko časa, da se travnik zoži na stezo, potem boste na pravi poti. Najprej se pot počasi dviga, doseže že kar lepo višino, potem se spusti navzdol do bukove zaplate z lovsko kočo, nato pa kakih deset do petnajst minut med borovim grmovjem, ki ga zapusti šele na planini Koren pri podrti bajti med Zvohom na levi in Košuto na desni. Od bajte nadaljujte dalje po stezi in na prvem razcepu na levo proti severu. V pol ure nezahtevnega vzpona se pot poravna in pred vami je prostran vrh Kompotele (1989 metrov). Sledite stezi, saj je markacij le za vzorec, nato pa pozor! Ko se bo začela pot dvigati levo, jo zapustite in nadaljujte naravnost ali celo malo v desno. Steza se kmalu pokaže, v desetih minutah boste pod vrhom, kjer sta celo dve markaciji. Vendar to še ni cilj. Morda za katerega v vaši družbi. Zdaj se spustite po travnatem pobočju proti cilju, kjer je treba biti še posebno pazljiv, če je trava mokra, steza pa ni prav izrazita. Cilj je približno 100 metrov nižje. Razgled na skoraj vse Kamniško-Savinjske Alpe je enkraten. Kdo ne bi prepoznal Velike planine na vzhodu, Kamniškega sedla na severu in Kalškega grebena na zahodu? Prav vseh vrhov res ne morem opisati, zato predlagam, da vzamete s seboj zemljevid Kamniško-Savinjske Alpe. Nobenih težav ne bo s prepoznavanjem.