Včasih pogreša zvok: »Predvsem takrat, ko se nenadoma zavem, da mi do popolne slike ali predstave nekaj manjka. Ko me nekaj zelo pritegne, si to želim doživeti v vseh dimenzijah, tudi slušno. Konkretno nimam realne predstave o zvoku in glasovih. Moj glas je tih, kot mi pravijo slišeči prijatelji, meni pa se včasih zazdi, da je glasen. V moji glavi je zgolj tišina, včasih prazna tišina; in me tudi moti. Vibracije največkrat čutim prek hrbtenice in rok. Resda se sprijazniš z usodo, a se vseeno nikoli ne moreš popolnoma privaditi. Še dobro, da je današnje življenje aktivno, včasih stresno, zato sploh ne utegnem vedno pomisliti na to. Mi je pa zelo všeč šumenje morja, če si ga sploh prav predstavljam, ko vonjaš morski zrak, borova drevesa, lahen vetrič in valove, ki se te dotikajo; tedaj se zazdi, da slišiš tudi morje ali kako raste trava.«