Chouet se strinja, da je globina pomembna, vendar meni, da to ni tako velika težava, kot trdi Neuberg. To podkrepi s fizikalnim modelom vulkana, ki ga je razvil Steve Lane z univerze v Lancastru. Lane je za prikaz obnašanja magme in v njej raztopljenega plina uporabil borovo smolo in aceton oz. eter. Za simulacijo magmatske komore z razpoko v zgornjem delu je uporabil zaprto posodo, nad katero je namestil stekleno cev. Ko čep popusti, mešanica eksplodira v peno, ki švigne po cevi navzgor in postaja spotoma vse bolj in bolj spenjena -- povsem enako kot magma. Tudi Lane je ugotovil, da proizvaja pena resonančne zvoke, podobne dogodkom dolgega trajanja, ki so jih zaznali znotraj vulkanov. A ko si je pobliže ogledal, od kod izvirajo ti zvoki, je spoznal, da nastajajo le tam, kjer je spenjenost izražena približno enako, in ne po vsej dolžini dvigajočega se toka. Chouet meni, da je njegov virtualni model vulkana, če se seveda magma obnaša enako, kljub vsemu natančen pokazatelj dogajanja znotraj resnične vulkanske razpoke.