»Tebi, Peter, bi se lisjak prikupil samo, če bi oblekel belo zdravniško haljo in bi zdravil bolne živali, posebej kokoši …« In je še dodal, da ljubka veverica dela tudi škodo, ko uničuje smrekove in borove storže ter druga gozdna semena. »Včasih so lovci vsako leto postrelili po nekaj tisoč veveric, leta 1925 skoraj sedem tisoč, osem let pozneje pa skoraj deset tisoč. Imeli so jih za nevarne roparice, ki da jih je treba iztrebiti. Tu in tam pa se je že tedaj pojavil v javnosti kak zaščitnik, ki je zapisal: >Pustite jo, naj poživlja naše sicer mrtve gaje in gozdove! Hrani se tudi z bubami in gosenicami, torej je tudi koristna, čeprav je škoda nedvomno večja, zlasti kadar izpije jajca iz ptičjega gnezda. A naj bo to naš davek temu okrasu naših parkov in gozdov!< Na koncu je le prevladalo prepričanje, da je treba veverico zaščititi. >Naj bo to naš davek tej krasotici!< je pisal Franc Bračun, največji mojster v opisovanju živali. >Naj naše gozdove in parke še naprej krasi ta živalca in naj bo pogled nanjo dostopen vsakomur, kdor zna zahajati v naravo in uživati njene prelesti!<«