Stvari še bolj zapleta dejstvo, da Kras nikakor ni le naravna pokrajina, ampak predstavlja edinstveno kontaktno območje med naravnimi in družbenimi elementi, kar je privedlo do nastanka svojstvene kraške kulturne pokrajine. Omenili smo že kraško gmajno kot zoogen vegetacijski sestoj, kar pomeni, da je v širšem smislu tudi ta domnevno naravna pokrajina antropogenega nastanka, tako kot so antropogenega nastanka borovi nasadi. Skratka, v večini primerov je človek odločilno vplival na razvoj kraških naravnih danosti. Ta človekov poseg se je pričel s kolonizacijo Krasa in krčenjem prvotnih gozdnih površin. Toda kultiviranje kraških površin in oblikovanje vinogradov, njiv in travnikov ni bilo lahko opravilo in je zahtevalo napor več generacij, saj je bilo treba po doslej opravljenih izračunih na vsakem kvadratnem metru zemljišča odstraniti od 100 do 200