Po opustošenosti kraljestva Korjo se je Marcu pokrajina, ki jo je zagledal pred seboj, zazdela naravnost pravljična. Nebo je sijalo v pastelnih odtenkih modrine, ki je postopoma, v neštetih odtenkih, prehajala v rožnato. V daljavi, na obronkih gričevja, je bilo videti majhne hiše z dvorogeljnimi strehami, nanizane kakor da bi jih bil v igri razpostavil kak otrok. Sijale so v ubranih barvah, kakor da jih je navdihnila blaga svetloba predvečerja. Gozd se je bohotil v vseh mogočih odtenkih, od najmodrejše zelene do najživahnejše zlato rjave. Skale je preraščal mah in jih spremljal prav do rečnih bregov; in celo v vodi se je košatil z dolgimi zelenimi vlečkami, ki so plavale po gladini in se lesketale v soncu. Napredovanje odprave je spremljalo zvonko žuborenje, ki se je postopoma spreminjalo v grmeče bobnenje brzic in slapov. Zdaj so tu in tam že razločili posamezne domačije; bile so v celoti sezidane iz lesa, brez bahavih okraskov. Prečkali so mostove iz rdeče pološčenega borovega lesa, ki so se v dovršenih lokih peli čez številne reke. Na kvadratnih riževih poljih so videli sključene moške, ženske, otroke, ki so presajali riževe sadike.