demije konec. Barkovljani so tako v zahvalo ustanovili Bratovščino rožnega venca in uvedli procesijo, ki po ustaljeni tradiciji poteka vsako prvo nedeljo v mesecu oktobru. Letos je tudi vreme prizaneslo in tako so se domači verniki podali po barkovljanskem nabrežju do vodometa v osrčje borovega gozdiča. Z Vejno v ozadju je pred morjem zadonela slovenska nabožna pesem, ki jo je bilo ravno tako slišati med sprevodom. Tokrat je procesijo spremljala tudi godba na pihala s Proseka - Kontovela kot tudi barkovljanski cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom Ladija Vodopivca obogatil tudi svečanost v cerkvi. Seveda je v osrčju sprevoda stal kip Matere Božje. Ob njem so hodile narodne noše. V tradicionalnih oblekah je na čelu procesije hodila tudi skupina malih Barkovljanov. Verski sprevod se je nato ponovno vrnil v cerkev, kjer se je slovesnost zaključila. Gospa Vera Poljšak je po končanem obredu povabila prisotne na družabnost, ki je potekala v prostorih domačega društva. IG Teden kasneje, 28. oktobra, bo na vrsti uvodno srečanje Tečaja za dobro počutje, ki udeležencem ponuja možnost, da s posebnimi, klinično pedagoškimi metodami ponovno vzpostavijo notranjo harmonijo. V petek, 26. novembra, bo steklo že prvo predavanje za člane ŠC, na katerem bo predsednica društva, Francesca Simoni, predstavila temo, ki je posebej zanimiva za mlade starše: Otroci potrebujejo meje – med popustljivostjo in strogostjo. Naslovi ostalih srečanj so še Pomen igre pri doraščanju, Razvoj govora in komunikacije – otrok v dvojezičnem okolju ter Sporočilnost otrokove risbe. Društveni urad v ul. Cicerone, 8 je na voljo za podrobnejše informacije vsako sredo med 18. in 19.30 ali po dogovoru (328 4559414). AL katerim je bilo ob kavici po nedeljski maši zanimivo izmenjati misli. Po značaju sicer ni bila izrazit optimist, vendar je znala biti tudi duhovita. Njen humor je bil fin in ostroumen. Zadnja leta življenja so ji zagrenile zlasti težave z vidom. Velika njena žalost je bila, da ni mogla več brati ne partitur ne knjig in časopisov. Dogajanju v naši ožji in širši stvarnosti je še naprej sledila po prijateljih, ki so jo obiskovali, in po radiu. Za vse njeno znano pa tudi skrito delo jo bomo slovenski cerkveni pevci, organisti in šolniki na Tržaškem ohranili v trajnem spominu.