Rathbunovi se je prepoved vsekakor zdela nepotrebna. Očitno je do tega zaključka prišla, kot je sama rekla, z zdravo pametjo, in ne s tehtanjem razlogov za in proti. Bila je vešča kuharica, še posebej dobro so ji šle od rok slaščice. Na obiskih v splošni bolnišnici v San Franciscu, kjer je pomagala kot prostovoljka, je imela s sabo torbo svojih kolačkov, kvadratnih rezin bogatega peciva z oreški. Ni znano natanko, kdaj je Rathbunova začela v svoje kolačke mešati marihuano, niti kako je do te zamisli prišla. V bolnišnico je hodila kakih 17 let in večino tega časa so bili njeni kolački take splošno ameriške vrste, v njih ni bilo nič subverzivnejšega od sladkorja. Možno je, da ji je ob nekem obisku kak bolnik dal izvod kuharske knjige, ki jo je napisala Alice B. Toklas, Američanka, ki je preizkušala recepte z marihuano. No, Rathbunova je ugotovila, da je po njenih kolačkih vedno večje povpraševanje, še posebej na 86. oddelku bolnišnice, kjer so bolniki umirali za aidsom.