Pri zdravljenju bolnika z bipolarno motnjo je zelo pomembno tudi sodelovanje njegovih svojcev. Ti namreč lahko prepoznajo znake, ki napovedujejo bolezen, in ukrepajo. Tudi bolnik občuti spremembe. Navadno se bolezen nekako prikrade v človeka, ne da bi jo opazil. Šele z izkušnjami, ki jih pridobi z leti, prepozna znake, na primer, bližajoče se depresije. Značilno je, da lahko bolnik, ko gleda nazaj, presodi, kaj se mu je dogajalo, kdaj se je začelo. Ko pa je »notri«, večinoma tega ne vidi. Depresija je navadno zelo huda, bolniki trpijo in največkrat se v tej fazi zgodi, da se predajo, da ne zmorejo več. Prav obdobje depresije je za bolnike najbolj nevarno, saj velikokrat resno pomislijo na samomor.