Rodil se je na severu Anglije, vzgojila pa ga je mačeha. Iz njegove mladosti je znana zgodba, da je na paši neko noč zagledal na nebu svetlobo in angele, ki so nesli sveto dušo. Naslednje jutro je izvedel, da je ponoči umrl škof Aidan iz Lindisfarne (na škotski obali). Kutbert je zgodaj postal menih in noči je večkrat prebedel v molitvi, stoječ v mrzli rečni ali morski vodi. Dvanajst let je vodil samostan na otoku Lindisfarni (danes Sveti otok). Bil je tudi misijonar in slovel kot zdravitelj, zato so ga obiskovali mnogi romarji. Ljudstvo je pridobil osebno svetostjo, strogim asketskim življenjem in sočutjem do sočloveka. Po 12 letih vodenja samostana je odšel na neobljuden otok in kar osem let živel v jami. Izkopal si je studenec in si na krčevini posejal ječmen, da je imel kruh. V poznejših letih je prihajalo k njemu čedalje več romarjev. Leta 684 so ga imenovali za škofa v Lindisfarni, a je šele po mnogih prošnjah zapustil otok. Malo pred smrtjo se je spet vrnil v samoto, kjer je veliko molil. Pokopan je v cerkvi sv. Petra v Lindisfarni. Na njegovo priprošnjo je mnogo bolnikov ozdravelo. Enajst let po njegovi smrti so odprli njegov grob, da bi posmrtne ostanke prenesli v stolnico v Durhamu, in ugotovili, da je bilo truplo nestrohnjeno. (sld)