V ptujski bolnišnici zelo uspešno in usklajeno deluje tako imenovani "bolečinski servis". Kot pravi njegova idejna vodja, prim. Majda Šarman, so s tem modelom zgledno poskrbeli za vse bolnike, ki potrebujejo protibolečinsko zdravljenje, bodisi invazivno bodisi neinvazivno, in se zdravijo na kateremkoli oddelku bolnišnice. In kako poteka? Če na oddelku interne medicine, denimo, sprejmejo bolnika z rakavo boleznijo in z bolečinami, osebje internega oddelka pokliče anesteziologa – algologa, da bolniku uredi bolečino. Anesteziolog obišče bolnika na oddelku, mu predpiše zdravljenje in zatem pride najpomembnejše – nadzor in spremljanje poteka zdravljenja bolečine. Po besedah sogovornice so v postopek vključene vse sestre z oddelka za intenzivno medicino. Dopoldanska, popoldanska in nočna sestra gre v času svoje izmene na oddelek preverit, kaj se dogaja z bolniki, ki jim je anesteziolog uvedel protibolečinsko zdravljenje. Vse bolnike, ki so zajeti v obravnavo prek bolečinskega servisa – to so vsi, ki so bili prejšnji dan operirani in vsi bolniki z evidentirano kronično bolečino, ki se zdravijo na kateremkoli oddelku bolnišnice – obišče in ugotovi, ali imajo bolečino, katere analgetike dobivajo in v kolikšnem odmerku. Če pride do kakršnakoli nejasnosti, se posvetuje z oddelčnimi sestrami ali z anesteziologom. V vseh treh izmenah enako. Postopek je podoben pri invazivnih metodah zdravljenja bolečine. Ko anesteziolog bolniku vstavi kateter (epiduralni ali periferni), ki je namenjen lajšanju bolečin, to je običajno dopoldne, učinke analgezije popoldne in ponoči nadzoruje medicinska sestra, zato ima zjutraj anesteziolog že dokaj jasno podobo o tem, ali je predpisani odmerek zadovoljiv ali pa bodo potrebne spremembe. Ko je analgezija urejena, medicinske sestre skrbijo za redne preveze katetrov in pripravljajo analgetske mešanice za vbrizgavanje v kateter. Za dobro delovanje bolečinskega servisa je potrebno predvsem dobro organizirano skupinsko delo, pri katerem enakovredno sodelujejo algologi in medicinske sestre.