»Bila sem v bolnišnici kot obiskovalka ali morda celo kot bolniška sestra, prišla sem pogledat moškega, ki je ležal v postelji na intenzivni negi. Na kratko sem ga prijela za roko, čeprav moškega nisem poznala, saj se mi je to zdela najbolj naravna stvar na svetu. Vedela sem, da mu bo po tem nekako bolje in tudi sama sem se ob tem, ko sem ga rahlo držala za roko, dobro počutila. Potem pa je prišel k postelji še zdravnik, ki je povedal, da je moški neozdravljivo bolan, da je bolezen redka, da bo v vsakem primeru kmalu umrl. Povedal pa mi je tudi, da se bolezen prenaša z dotikom in da je zelo nalezljiva.