Konec petdesetih let je bil še kot študent angažiran v Jugoslovanskem dramskem gledališču, kjer pa so ga odslovili, češ da je netalentiran. Njegov vzpon se je začel leta 1962, ko je postal član Ateljeja 212, v katerem je odigral več kot petdeset vlog. Leta 1964 je debitiral v vojnem filmu Izdajalec . Od takrat si ni bilo več mogoče zamisliti jugoslovanskega filma brez njega. Rada ga je imela kamera in radi so ga imeli gledalci. Že za časa življenja je postal legenda. Prejel je vrsto nagrad, med njimi tudi zlato areno in Sterijevo nagrado. Na žalost je bila dolgotrajna bolezen močnejša od želje po življenju. Zadnjič je igral sredi februarja; zaradi slovenskih igralcev, ki so ga med gostovanjem ljubljanske drame v Beogradu želeli videti v živo, je zapustil bolniško posteljo in, sede, odlično odigral Profesionalca.