Dom – bolnišnica. Petra ne gre nikoli nikamor. Še v trgovino ne, saj ve, da se Rene najbolje počuti ob njej. Če je pri njem, je tudi najbolj miren. Poleg tega se lahko njegovo stanje v petih minutah tako zelo poslabša, da je, če se v pravem trenutku ne ukrepa, ogroženo njegovo življenje. Tudi sicer družina ne hodi nikamor. Njihovo in Renejevo življenje poteka v hiši v Zgornjem Pobrežju v Zgornji Savinjski dolini, na vrtu in v bolniški sobi. Ker je v kriznih trenutkih Reneja iz tega kraja nemogoče dovolj hitro prepeljati v bolnišnico in ker je v bližini vojaško letališče, jim pomagajo tako, da jim iz kliničnega centra pošljejo helikopter. Zaradi strahu, da so znova prišli ponj, se Rene razjoka vsakič, ko sliši zvok helikopterja. Mama ga takrat nikakor ne more umiriti in mu dopovedati, da niso prišli ponj. Kadar je bolan, pa tudi Rene natanko ve, da mu mama ne bo mogla pomagati, zato ga prav ta zvok umiri, na koncu pa se celo nasmehne zdravnici. Dogaja se, da so v bolnišnici teden dni, da pridejo za en dan domov, nato pa ga znova odpeljejo v bolnišnico. V zadnjem času so takšna nujna ukrepanja zelo pogosta in Rene je kar naprej v bolniški postelji.