Če si kdo oziroma kaj zasluži Nobelovo nagrado za mir, je to – nogomet. Preko brcanja napihnjenega svinjskega usnja sta nedavno zgodovinske zamere poskušali pozabiti Turčija in Armenija. Za boljše sožitje so se za žogo podili turški in grški Ciprčani. Korejski entuziasti sanjajo o možnosti, da bi Severna in Južna Koreja imeli skupno državno nogometno reprezentanco. Slovenija in Rusija sta obe srečanji izkoristili za množično druženje politikov. In vse kaže, da bo odhod Slovenije v JAR blagodejno vplival tudi na hrvaško-slovenske odnose. Ne bo šlo brez nizkih udarcev, a znamenja spravljivosti so več kot očitna. Članki o tekmi z Rusi sicer znova poskušajo zanetiti sovraštvo. Najprej hrvaški mediji moskovske tekme sploh niso opazili, po mariborski zmagi pa je bilo mogoče prebrati, da Slovenci, ki so »bolj garači kot virtuozi«, gredo v Južno Afriko, čeprav so na prijateljskih tekmah s Hrvaško in Bosno izgubili, pa slednji ne gresta v JAR, kar je nelogično in nepravično. Potem so za strelca gola Dedića jadrno ugotovili, da sploh ni bil rojen v Sloveniji, in ga enkrat poimenovali Matija Dedič, drugič Zlatko Delič. In sploh je, pišejo onstran Kolpe, pol moštva na »ić«, kar znova odpira vprašanje, ali pod Alpami nogomet sploh igrajo Slovenci ali gre za B-reprezentanco Bosne. Ne gre pa spregledati čudeža na straneh Jutarnjega lista, kjer so nas vzeli kar za svoje: »...Dedič z izjemno akcijo pripeljal našo reprezentanco v vodstvo... Rusi so poskušali vse, a so naši zaprli vse dostope do gola!« Potem pa se je nepričakovano usul plaz komentarjev bralcev, ki so ozmerjali naši reprezentanci nenaklonjene novinarje in blogerje. »Dedić odlično govori slovensko, za razliko od hrvaškega reprezentanta kajkavskega Brazilca Eduarda, ki ga je treba prevajati iz hrvaščine v hrvaščino.« »Samo Dinamovi igralci so dražji od cele slovenske reprezentance, a kaj to pomaga hrvaškim zvezdam, ki bodo ostale doma! »Bravo Janezi, Rusi so še dobro šli skozi.« »Samo neumen novinar lahko primerja prijateljske z uradnimi tekmami.« »Tako se bori za nacionalni grb!« »Bravo za sosede!« »Slovenci so sneli Rusom nasmeh z obraza in zdaj bodo končno ločili Slovenijo od Slovaške!« »Sem Hrvat, a bom na svetovnem prvenstvu navijal za Slovence!« »Niso Slovenci imeli lahke skupine, ampak naši 'kockasti'. Pa ne mi nakladat, da so Ukrajinci močnejši od Rusov in so nas zato nabili!« Priznajmo, s takšnimi sosedi nam ni težko iti v Južno Afriko in tam premagati kogarkoli.