Irsko poročilo o spolnih zlorabah ni navedlo samo k vprašanju o smiselnosti celibata, mnogo novinarjev (pa tudi številni blogerji) po svetu je začelo o zlorabah razmišljati tudi skozi vidik prepovedi abortusa, povzdigovanja vrednot svete zakonske zveze ter prepovedi kontracepcije. Alex Leo, urednica The Huffinton Posta, se denimo sprašuje, kako je mogoče, da je lahko Cerkev, ki je od leta 1930 do 1960 pod svoje okrilje vzela več kot 30.000 otrok, te otroke tako pošastno zlorabljala, na drugi strani pa pridigala visoka moralna načela. Večina teh otrok je bila namreč poslana v katoliške šole zaradi socialnih pritiskov, ko je bil otrok denimo rojen zunaj zakonske zveze ali je bil rezultat prešuštva, spet drugi so morali od doma, ker si jih starši enostavno niso mogli privoščiti. »Če želi Cerkev uveljavljati svoja stroga moralna načela o zakonski zvezi in abortusu,« piše Leova, »je dolžna primerno poskrbeti za otroke, ki so na svet prišli, ker matere niso uporabljale kontracepcije ali niso mogle narediti splava. Namesto tega je Cerkev sistematično in institucionalno zlorabljala te otroke, odkar pomnimo.«