Povprečna bruto plača je od leta 2004 do 2007 narasla za 20 odstotkov. Minimalna bruto plača je v istem obdobju narasla za 19 odstotkov. Povprečna starostna pokojnina je narasla za 14 odstotkov. Leta 2007 je bilo 37.500 več delovnih mest kot leta 2004, brezposelnih pa okoli 25.000 manj. Stopnja zaposlenosti (67,8 odstotka) je nad povprečjem EU (27), stopnja nezaposlenosti (4,9 odstotka) pa pod njim. Neto plače so se zaradi nižje obdavčitve leta 2007 zvišale za 4,2 odstotka. Razlika med povprečno plačo moškega in ženske se zmanjšuje in je skoraj pol manjša od povprečja EU (15). Od leta 2004 do 2008 se je zaostanek Slovenije za povprečno gospodarsko razvitostjo EU zmanjšal s 85 na 92 odstotkov. Kupna moč prebivalstva pa se je v letih 2003–2007 vsako leto zvišala za dobre 3 odstotke.To je le nekaj podatkov iz vladne brošure Slovenija včeraj, danes, jutri, ki so jo prejšnji teden prejela vsa gospodinjstva. Kot način komuniciranja se mi to zdi sicer zgrešeno. Saj veste, kaj vse in koliko nam danes mečejo v nabiralnike. Zadeva bi ostala junk mail, če ji ne bi opozicija naredila reklame. No, naredila ji je antireklamo.Prejšnjo sredo sem se udeležil bruncha z Žigo Turkom. Minister brez listnice je predstavljal inkriminirano publikacijo, ki jo je pripravila njegova Služba vlade za razvoj. »Vendar papirna brošura omogoča zgolj enosmerno komunikacijo, ki v dobi interneta ni dovolj,« je bilo rečeno v vabilu, »zato vabimo predstavnike tradicionalnih in družbenih medijev, da skupaj zaženemo še blog in na ta način odpremo široko razpravo o uspehih, neuspehih in prihodnjih nalogah.« Kaj Turk od nas pričakuje, ni bilo povsem jasno, toda kljub temu – ali ravno zato – se nas je vabilu odzvalo veliko. Treba je namreč vedeti, da je minister brez listnice ljubljenec blogerjev.Nekaj kolegov blogerjev je o korektni Turkovi predstavitvi poročalo – sicer ne brez pomislekov, a konstruktivno in dobronamerno – na svojih blogih, sam pa sem se odločil, da to ni moja stvar. Potem pa se je začelo.Najglasnejše kritike so prišle iz stranke Zares. Njena poslanska skupina je računskemu sodišču predlagala, »naj revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Službe vlade RS za razvoj v primeru izdaje zloženke«. Publikacija naj bi namreč oblikovno, z barvami, sloganom itd. – in z dejstvom, da je predsednik vlade podpisan kot Janez Janša, fizična oseba, ne pa kot predsednik vlade –, vzbujala sume, da ne gre za opravičljivo porabo davkoplačevalskih sredstev, temveč za propagando SDS.Nekaj podobnega je pripomnil komentator na internetu: »Spoštovani, ne glede na vaše izmišljotine, propagando in pranje možganov ne na naslednjih volitvah ne kdaj kasneje ne bom glasoval za SDS ali katerokoli sorodno stranko. Hasta la victoria siempre!« Nekdo drug pa je pripomnil: »Spoštovani JJ in vaša ustaška banda! Vse kar je napisano v tej publikaciji je čista laž in propadanda SDS in njihovih lizoritnikov. Isti ste ko komunajzarska banda, ki vlada že 16 let na 45 let podlage. Važno, da ste poskrbeli za svoje riti. Na oblasti boste samo še do oktobra in nikoli več. Smrt tajkunom denar ljudstvu.«Slednji citat ni lektoriran. Na internetu se ne lektorira. Na internetu se pizdi. Veste, to je v bistvu tak virtualni šank.Libertarec je na blogu v zvezi z nesrečno publikacijo citiral Janeza Šušteršiča. Ta je povedal anekdoto, kako je dal intervju za Bančni vestnik – torej ne ravno za žuto štampo –, pri tem pa je novinarka postavila tudi vprašanje glede padanja plač. Saj ne padajo, je rekel Šušteršič, plače rastejo, in postregel s podatki in jih interpretiral. No, mnenja o tem so različna, se ni pustila zmesti kolegica.Ali je mogoče imeti različna mnenja o statističnih podatkih? Ne, ni mogoče. Statistični podatki niso zato, da bi se z njimi strinjali, ampak da nam dajo neko približno predstavo o stanju stvari, ki jih lahko opisujemo še na mnoge druge načine – ne moremo pa se prepirati s številkami. Nihče, ki tako ali drugače odstopa od statističnega povprečja, ne more zanikati ali spodbiti statističnih podatkov. Lahko se v njih ne prepozna, toda zato prav nič manj ne držijo.Tako je tudi Miran Potrč (SD) v Studiu City na temo brošure omalovaževal podatek o povečanju števila zaposlenih z mnenjem, da je med njimi veliko takih, ki so jih zaposlili le za določen čas. Morda bi bilo bolje vprašati za mnenje o tem tiste, ki so jih zaposlili, ne pa opozicijo. Ta ni poklicana, kaj šele pripravljena hvaliti vlado. Ampak če mislite, da so – ali bi lahko bili – vladi hvaležni vsaj tisti, ki so med njenim mandatom našli zaposlitev, se motite. Zakaj bi bil vladi kdorkoli hvaležen za karkoli? To je pač usoda politikov. V Sloveniji še posebej.Še nobena vlada v zgodovini Slovenije ni imela tako slabih ratingov kot ta. Za to si je kriva tudi sama. Vendar je dejstvo, da tudi še nikoli ni bilo tako velikega razkoraka med dejanskih stanjem, zlasti na področju življenjskega standarda, in (samo)percepcijo ljudi o tem stanju in svojih lastnih življenjskih možnostih in perspektivah. Razlaga te diskrepance je temeljno vprašanje, na katerega bi si morali odgovoriti – toda o tem prihodnjič.ovprečna bruto plača je od leta 2004 do 2007 narasla za 20 odstotkov. Minimalna bruto plača je v istem obdobju narasla za 19 odstotkov. Povprečna starostna pokojnina je narasla za 14 odstotkov. Leta 2007 je bilo 37.500 več delovnih mest kot leta 2004, brezposelnih pa okoli 25.000 manj. Stopnja zaposlenosti (67,8 odstotka) je nad povprečjem EU (27), stopnja nezaposlenosti (4,9 odstotka) pa pod njim. Neto plače so se zaradi nižje obdavčitve leta 2007 zvišale za 4,2 odstotka. Razlika med povprečno plačo moškega in ženske se zmanjšuje in je skoraj pol manjša od povprečja EU (15). Od leta 2004 do 2008 se je zaostanek Slovenije za povprečno gospodarsko razvitostjo EU zmanjšal s 85 na 92 odstotkov. Kupna moč prebivalstva pa se je v letih 2003–2007 vsako leto zvišala za dobre 3 odstotke.