Kot smo spoznali do sedaj, potekajo pri vseh organizmih procesi, ki kažejo, kako celovita je narava in kako se v bistvu številni mehanizmi niso spremenili že prav od začetkov biotske evolucije. Osnovna enota vseh organizmov je celica. Organeli v evkariontskih celicah so si pri vseh organizmih precej podobni, večje razlike obstajajo le med rastlinskimi in živalskimi celicami. V okviru rastlinskih in živalskih celic pa so si tudi organeli zelo podobni. Vse celice ločuje od okolice membrana, ki je enako zgrajena pravzaprav pri vseh celicah, le da so sestavine, iz katerih je sestavljena, v različnih razmerjih, ter da so beljakovine in nekateri ogljikovi hidrati, ki so vgrajeni v membrano, pri različnih celicah različni. Skoraj vse evkariontske celice imajo značilen celični ciklus in se delijo na enak način. Vse celice rastejo do določene mere, potem pa se delijo. Dedna snov je v vseh celicah zgrajena iz različnih zaporedij nukleotidov. Tudi sinteza beljakovin poteka zelo enotno tako v celicah avtotrofnih kot heterotrofnih organizmov. Pri vseh organizmih se za opravljanje različnih del izkorišča kemična energija. Tudi pri rastlinah, ki izkoriščajo svetlobno energijo, se ta takoj pretvori v kemično. V celicah vseh organizmov potekajo presnovne reakcije, pri katerih se sprošča energija, in reakcije, pri katerih se sintetizirajo snovi, ki so del organizma. Te se med različnimi organizmi še najbolj razlikujejo. Vendar pa so metabolne poti, ki prek ustreznih encimov omogočajo sproščanje energije, pri vseh organizmih v osnovi enake. Tako pri anaerobnih kot pri aerobnih organizmih se začenjajo z glikolizo, le da je nadaljevanje glikolize pri različnih organizmih različno. Vsi organizmi izkoriščajo za trenutno shranjevanje kemične energije visoko energijsko snov, ki ima vezane fosfatne skupine. V večini primerov je za hitro porabo energije to ATP, za daljše obdobje pa se shranjuje energija v drugih energijsko bogatih snoveh. Te se kopičijo v založnih tkivih.